Talne značilnosti

Briška tla so nastala iz oceanske sedimentacijske mase. Ob odteku morja, so ostale plasti fliša (opoke), peščenjaka in apnenca. Površinske vode so se globoko zarezale v tla in z erozijo povzročile nastanek gričevnatega sveta. Ta tla so zelo težka za obdelavo. Po založenosti z organskimi in rudninskimi snovmi; fosforjem, kalijem in ostalimi hranili pa siromašnejša. To so tipična vinogradniška tla (Drnovšček, 1994).

Prav opoka – lapor daje najboljšo osnovo za vrhunska vina. Sprva so ta bogata z apnencem, kasneje se opoka pod vplivom sonca in dežja razkraja in tako nastajajo peščena ilovnata tla. Ob razkroju se apnenec izpira. Tla prehajajo iz rahle bazičnosti v nevtralna in tako nastaja odlična prst za rast vinske trte. Tla so večinoma plitka. Poglabljajo se le ob rigolanju (rigosol) in ker niso kompaktna, so pogosto podvržena eroziji. Poraščena so s skromnimi, avtohtonimi hrasti, gabri in jeseni (Drnovšček, 1994).

Pedološka karta (talni tipi) vinorodnega okoliša Goriška Brda

Sestava tal v Goriških Brdih

	70% rjava pokarbonatna apnenčasta tla 20% rendzina / apnenčasta sprsteninasta tla 10% pokarbonatna apnenčasta izprana tla
	50% evtrična rjava tla / eoceanski fliš, lapor s primesjo apnenih breč 30% ranker evtrična regolitična tla 20% evtrična rjava tla / fliš, lapor s primesjo apnenca
	80% evtrična rjava tla / eoceanski fliš 20% rendzina / fliš, sprsteninasta
	60% evtrična rjava tla / eoceanski fliš 40% ectrična rjava / eoceanski fliš, antropogena
	80% evtrična rjava tla / aluvialni koherentni obrečni nanos 20% evtrična rjava tla / aluvialni psevdoglej
	80% obrečna evtrična globoko oglejna tla 20% obrečna evtrična glinena tla
	70% rendzina / apnenčasta, sprsteninasta tla 30% rjava pokarbonatna tla / apnenčasta tla

Primeri briške opoke - laporja

Na slikah je prikazanih nekaj primerov briškega laporja, prevladujoče sestavine tal.